Loading... (0%)

Demenca

23 julija 2014

KAJ JE DEMENCA?

Demenca je skupek najrazličnejših simptomov, ki posameznika prizadenejo na vseh področjih njegovega življenja. Zakaj natančno pride do demence še vedno ni povsem pojasnjeno, vemo pa, da je posledica propadanja živčnih celic v različnih predelih možganov.
Najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, ki predstavlja več kot 80% vseh demenc. Vzrok za nastanek te bolezni ni znan. Med pogostejše oblike demence sodi tudi vaskularna demenca, ki je posledica sprememb na žilnem sistemu (dejavniki tveganja so: zvišan krvni tlak, povečane vrednosti holesterola in trigliceridov, sladkorna bolezen in drugi).

Demenca je kronična napredujoča bolezen za katero so značilne:

spremembe na področju spoznavnih sposobnosti:

  •         pozornost (razni glasovi in predmeti skrenejo bolnikovo pozornost, bolnik izgubi »nit« razgovora),
  •         abstraktno mišljenje (ne razume simbolične govorice, šal, pregovorov),
  •         besedne spretnosti (ne najde besed, nadomešča jih s podobnimi besedami ali opisi, ponavlja iste besede, fraze),
  •         kratkoročni spomin (ne zna povedati kaj je delal ali jedel isti dan, kaj je pravkar storil),
  •         dolgoročni spomin (pozabi kaj se je dogajalo pred kratkim, zadnje tedne, mesece)
  •         orientacija v prostoru, času in osebah (ne ve kje se nahaja, ne ve kateri je dan, mesec in leto, ne prepozna njemu znanih oseb, ne ve imena domačih),
  •         delovanje višjih kortikularnih funkcij (afazija –izguba govora, agnozija – nezmožnost spoznavanja predmetov, apraksija – nezmožnost izvajanja že naučenih gibov),
  •         presojanje okolice (izgubi občutek za higieni in urejenost).

   motnje na nivoju čustvovanja in vedenja:

  •         depresivnost
  •         čustvena labilnost (razdražljivi, jokavi, izbruhi jeze, vzkipljivost),
  •         sumničenje (obtožujejo, da mu kradejo razne predmete in denar, da mu zastrupljajo hrano),
  •         beganje (odhajanje od doma, ker ga ne prepozna kot svoj dom),
  •         nočni nemir in nespečnost.
  •         telesna motnje in težave:
  •         motnje gibanja in otežena pokretnost (na začetku bolezni so pogosto dobro pokretni, z napredovanjem bolezni nastopijo motnje v pokretnosti),
  •         motnje hranjenja in požiranja (sprva bolnik pozabi, kako se uporablja pribor, kasneje pa, kako je treba pogoltniti hrano),
  •         motnje odvajanja vode in blata .

 

KAKO BOLEZEN PREPOZNAMO?

Bolezen demenca se pojavlja v treh stadijih, ki zahtevajo, tako od bolnika kot od njegovih družinskih članov oziroma okolice in nas, zdravstvenih in socialnih delavcev, različno reagiranje. Najbolj očiten znak bolezni je izguba spomina, pri čemer je v začetni fazi (blagi obliki demence) prizadet predvsem kratkoročni spomin. Znaki, ki so še prisotni pri tej fazi demence so:

  •     motnje v orientaciji (čas, prostor, prepoznava oseb),
  •     osebnostne spremembe (neodločnost, skopost, klepetavost itd.),
  •     nihanje v razpoloženju,
  •     motnje v računanju,
  •     pomanjkanje iniciative.

V tej fazi bolnik potrebuje predvsem vzpodbujanje in vodenje, da opravlja različne dejavnosti.
Srednja faza (srednje razvita oblika demence) so najpogostejše prisotni znaki:

  •     večje motnje spomina in pogostejše oblike zmedenosti,
  •     ponavljanje istih vprašanj,
  •     pozornost omejena na kratek čas,
  •     izrazita časovna orientacija,
  •     sumničavost,
  •     stalno gibanje, hoja, nemir,
  •     motnje spanja,
  •     težave pri opravljanju običajnih dnevnih aktivnostih,
  •     potrebuje stalni nadzor.

V tem obdobju bolnik potrebuje veliko pomoči, saj še marsikaj zmore sam, vendar se zaradi napredovalih sprememb ustavlja sredi opravljanja dejavnosti in ne ve, kako naprej. Bolnik potrebuje veliko mero razumevanja in umirjene podpore.

Huda oblika demence nastopi v zadnjem stadiju, ko bolnik ni sposoben, da:

  •     skrbi zase,
  •     ne prepozna sebe in ne svojih najbližjih,
  •     veliko spi,
  •     je inkontinenten za urin in blato,
  •     ne zmore več besedne komunikacije,
  •     pojavijo se težave pri požiranju,
  •     večkrat razvijejo položaj fetusa.

 

Zaradi vsega naštetega se bolnik počasi zapira v svoj svet, ni več sposoben skrbeti zase, potrebuje predvsem kakovostno nego.

Osebe, ki so nam ljube bodo z našo pomočjo, pozornostjo in ljubeznijo deležne občutka zaželenosti in varnosti. Ko pa bo prišel naš čas, ne glede na to kako daleč v prihodnosti je to, si bomo vsi želeli, da bi nam kdo pomagal živeti človeka vredno življenje.

Nadja Kotnik, dipl.m.s.