Gregorjevo

Tudi mi smo danes z našimi stanovalci spuščali gregorčke, narejene izpod pridnih rok naših stanovalcev in zaposlenih.

Čeprav je verjetno kot praznik zaljubljencev danes bolj znano valentinovo, pa imamo tudi Slovenci svojo različico – Gregorjevo. Naše babice so za 12. marec govorile, da se takrat ptički ženijo.  Ko je veljal še stari julijanski koledar, je Gregor, znan kot prinašalec luči, godoval prav na prvi spomladanski dan, ko je navadno že toplo. Vpeljal je nov koledar, ki ga uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorijanski. S to spremembo koledarja pa se je gregorjevo premaknilo nazaj, zato ga zdaj praznujemo 12. marca, in ne na prvi koledarski spomladanski dan.
Povezan je bil z daljšimi dnevi, ki so s seboj prinesli več dnevne svetlobe. Tako so lahko ljudje dlje časa opravljali dela pri naravni svetlobi in ne več samo ob sveči oziroma kasneje petrolejki. Tako so v nekaterih obrtniških in delavskih krajih pred 2. svetovno vojno govorili, da sv. Gregor luč v vodo vrže. Danes je spuščanje gregorčkov na predvečer gregorjevega predvsem obujanje starega običaja.